FRAN

O b j e k t i 

S l i k e 

P e s m i 

 Galerija FRAN

 Avtonomna delavnica

 Umetno strugarstvo

 A k t u a l n o

 K o n t a k t

 Impresum

nekoliko pozneje 

 še štrlijo
 kulturni artefakti
 iz naplavin

 jata mrgolic
 se ne zmeni za zasušene spomine

 nitaste izpuhtine
 nosijo mrmrajke po atmosferi

 preobrazbena nuja
 permanentno deluje v vzvratljajih

 sicer  pa je predvidevana prihodnost
 vedno dugačna od resnične

V pesmi "nekoliko pozneje" napaja Franc Merkač slovensko besedišče tokrat z mrgolicami, mrmrajki in vzvratljaji. V njegovi besedolomnici, delavnici pojmov, se rojevajo poimenovanja pojavov v živo. Vzvratljaj poimenuje eno enoto spremembe. Pri tem je enota vezana na kontekst spremembe in ne na nek določen merilni sistem.

Ta pesem je nastala po predstavitvi knjige Besedolomnice marca 2007 v Trstu, kjer smo v prijetnem ozračju videli tudi Voukove ilustracije za knjigo in pred podobnim dogodkom maja 2007 v Ljubljani. Ni slučaj, da so vzvratljaji opazni tudi v tem kontekstu, saj gre za razveseljivo in iskreno tržaško pozornost koroški literaturi, ki jo bo recipirala tudi Slovenija. To pa zna sprožiti verižno reakcijo.

Da imamo Slovenci na avstrijskem Koroškem med kolesi nekaj peska oziroma, kot se zdi, nekatera kolesa postavljena kar v peskovniku, pa je tudi nepreslišno. Pri predstavitvi knjige Besedolomnice v Celovcu soavtor Franc Merkač, iz psihohigienskih razlogov, ni sodeloval.
Tako je zapisal organizatorkima Ireni in Martini: "Ponovno izrekam čestitke k izjemno prikupni knjižni izdaji novejšega literarnega ustvarjanja na avstrijskem Koroškem. Osebno sem te knjige tudi zelo vesel. Sedaj je na sporedu promocija knjige - želim, da uspe navezati neposredne odnose do bralk in bralcev. Odločil sem se, da (na predstavitev knjige v Celovcu) vendar ne bom prišel. Domnevno bo med poslušalci vrsta predstavnikov slovenskih političnih društev, ki simbolno podira dvojezične napise z nekimi kompromisnimi papirji, domnevno bo v občinstvu vrsta političnih in kulturnih reprezentantov Slovencev na avstrijskem Koroškem, ki si enostavno ne upajo pred oblastmi avstrijske države, recimo na deželni vladi, spregovoriti po slovensko, pa čeprav imamo vso pravico do slovenske komunikacije, domnevno bo med publiko kak urednik Slovenskega sporeda ORF, torej ORF, ki je pred nekaj meseci (semptembra 2006) uredniku Slovenskega sporeda čez noč odpovedal službo, ker si je le ta drznil zahtevati, da naj ORF pravilno zapisuje njegov priimek. Da sem bil jaz tisti urednik, najbrž ne preseneča. ... Takemu občinstvu ne berem svoje poezije."

Zato leta 2007 iz zgoraj opisahih razlogov v "domačem" okolju, torej na avstrijskem Koroškem, Franc Merkač ne bere svojih pesmi. Tako spravlja vitalni naboj v smer korenitega vzvratljaja pri jezikovnem vedenju in vrednotenju slovenščine na avstrijskem Koroškem. Spoštljivega odnosa do lastnega komunikacijskega sredstva, torej slovenščine in njenih črk, se bodo tudi določeni predstavniki slovenskih političnih društev in slovenskih javnih ustanov morali šele privaditi. Oportunizem in identifikacija s predsodki jezikovnih nestrpnežev je nesprejemljivo vedenje v jezikovno pestri Evropi.