Zapisovanje imena in priimka

Zapisovanje mojega imena in priimka

Nekaj posebnih izkušenj
in podatkov o nepravilnem
zapisovanju mojega imena
in priimka

Ob mojem rojstvu sta moja starša, Ivan in Helena, izjavila: "Franc naj bo", matičar je zapisal "Franz"; priimek Merkač pa je pravilno prepisal - svojčas so matičarji namreč ročno zapisovali podatke na rojstne liste. "Franza" nikdar nisem vzel na znanje; pojavljal se je le na nekaterih dokumentih. Strešica na č-ju pa je z leti skoraj popolnoma izginila iz uradnih dopisov.
Na pragu novega tisočletja sem si mislil, "Franc, če ne boš posegal, boš na osmrtnici bral, da je na Koroškem bival Franz Merkac in pisal pesmi pod psevdonimom Franc Merkač". Ob svoji pedesetletnici bivanja sem zato po uradnem postopku "rodil" Franca z novim rojstnim listom. Tudi pri izdaji novega potnega lista ni bilo zatikanj s črkami. Prispeli smo v Evropo "Živeli vsi narodi ...". Dodatek: žal še ne vsi. Verjamem, da bo leto medkulturnega dialoga v tem oziru plodovito.

Avstrija se pri zapisovanju imen
in priimkov s šumniki nahaja
v izrednem stanju

Dejstvo, da sta avstrijski zvezni kancler in njegov namestnik s strani ljudskih odvetnikov dobila decembra leta 2007 opozorilo na očitne in večplastne nepravilnosti pri zapisovanju imen in priimkov državljanov in državljank s šumniki kaže, da gre za še kako upravičeno emancipacijsko akcijo. Kaže pa tudi na to, kako težavno je odpravljanje jezikovne in kulturne nestrpnosti v državi. Izgovarjanje, da tozadevni popravki nekaj stanejo vodijo v prazno in le podkrepijo trdovratnost jezikovne nestrpnosti.

Moja pritožba na ljudsko odvetništvo dobiva konstruktivne zagone, saj verjamem, da se bo Avstrija otresla svojega strukturnega nasilja, ki ga z nepravilnim zapisovanjem imen in priimkov neprestano izvaja in s svojim ravnanjem daje potuho vsem v državi, ki pravtako kršijo imensko pravo. Vsekakor sta avstrijski kancler in vicekancler najavila ustrezne postopke za pravilno zapisovanje šumnikov v državni upravi, kot mi sporoča meseca februarja 2008 ljudski odvetnik dr. Kostelka.

Ko sem leta 2000 prijavil podjetje sem postal tudi obvezni član avstrijske gospodarske zbornice. Vseskozi sem jih na razne načine opozarjal, da želim pravilen zapis podjetja v zborničnih seznamih in na spletu. Decembra 2005 sem dobil s strani zbornice pisno zagotovilo, da bodo v bodoče pravilno pisali moj priimek. Zelo sem jih pohvalil tudi v javnosti, pa so na to kaj kmalu pozabili in jih moram sedaj sproti opozarjati na njihovo zagotovilo. Moja pritožba na ljudsko odvetništvo bo tudi tukaj konstruktivno zalegla, saj je vodenje seznama obrtnikov v Avstriji zvezna zadeva.

Intendantka ORF ga. Lindner je septembra 2006 predčasno enostransko razrešila delovno razmerje z menoj kot delno zaposlenim urednikom pri slovenskem sporedu avstrijske radiotelevizije v Celovcu. Vzrok je bila moja nepopustljiva zahteva, da naj delodajalec, torej avstrijska radiotelevizija ORF, pravilno zapisuje priimek na službenih dokumentih kot na primer na službeni izkaznici, delovnih urnikih in listu o plači. Celo manjšinski mediji in manjšinska politična društva so ta škandal zmolčali, saj je za to polomijo bilo sodgovorno prav vodstvo slovenskega uredništva(!) ki je očitno računalo s tem, da bom umaknil zahtevo in se prilagodil tozadevni desetletja trajajoči protizakoniti praksi ORF. Na delovni pogodbi je maja 2006 deželni direktor ORF g. Mitsche na moje opozorilo še lastnoročno popravil zapis mojega priimka, (sicer službe sploh ne bi nastopil) pozneje pa valil odgovornost na generalno direkcijo na Dunaju. Ko sem odklonil prevzem službene izkaznice z napačnim zapisom mojega priimka se je zadeva začela šele prav zatikati, pa čeprav sem jim sugeriral, da akceptiram tudi ročno popravljene dokumente.
Od ORF pričakujem, da bo preklical odpoved in popravil škodo.

Neverjetna zgodba je spletena v zvezi z zapisovanjem šumnikov v imenih in priimkih okrog študijskega dekanata celovške univerze (2003-2005). Rad sem se odzval vabilu psihološkega inštituta na celovški univerzi in se dogovoril za semestrsko predavanje Oblikovanje predsodkov in fenomenologija jezikovnega vedenja koroških Slovencev. Potem, ko je bilo vse pripravljeno in dogovorjeno, med drugim tudi, da bo predavanje ponujeno tako v nemškem kot tudi slovenskem jeziku in je tekla razprava tudi o zapisovanju šumnikov kot strukturnemu problemu avstrijske družbe, mi je študijski dekanat poslal delovno pogodbo z napačno zapisanim priimkom in ukinil jezikovni različici predavanja. Take pogodbe nisem mogel podpisati, saj bi s tem privolil, da univerza brez nadaljnega lahko popači moje ime. Predlagal sem leto premisleka z opozorilom, da se na najvišji izobraževalni ustanovi v deželi z inštitutom za informatiko in inštitutom za slavistiko in sodelovanjem z univerzami v Sloveniji pač ne more dogajati, da ne bi znali pravilno zapisovati imen predavateljev.

Po letu dni, ko so se na sekretariatu inštituta za psihologijo že naučili krotiti računalnike, da so jim pisali šumnike in smo se dogovorili za ponovni štart predavanja je prispela nova delovna pogodba celovškega študijskega rektorata, na kateri so se svetile ročno napisane strešice na mojem priimku. Zdaj pa bo, sem si rekel. Skoraj pa nisem mogel verjeti očem, ko sem obračal nadaljne liste in se je to "svetlikanje" iznenada ustavilo, se zagreblo v odsotnost ... Študijski rektorat celovške univerze se pri drugem zaletu niti toliko ni potrudil, da bi vsaj ročno popravil moj priimek na vseh listih, ki mi jih je poslal za podpis. Da je skopnel honorar za isto semestrsko predavanje v teku enega leta za celih 33% je pa tudi čuden fenomen. Tako seveda ne gre!

Socialno zavarovanje za obrtnike seveda poleg številke lepo vodi evidenco svojih zavarovanih članov z imeni in priimki. Seveda, boste rekli že vešči avstrijske prakse, se jim zatika pri šumnikih. Leta 2005 pa smo se dogovorili (bil sem vztrajen) za nekoliko neobičajno konstruktivno razrešitev. Dokler ne bodo zmogli računalniškega zapisa šumnikov, mi bodo pošiljali ročno popravljene kontne izpise. Do danes držijo besedo in to izkazano spoštovanje jim je v čast. Tudi e-kartico so na prvi strani uspeli po določenih zapletih izstaviti s šumniki. V ozadju pa še nimajo učinkovite računalniške opreme, ki jim bi dovoljevala zapis in iztis posebnih znakov kot so diakritični znaki. Verjamem, da se trudijo.

Ni mi še uspelo, da bi neka zavarovalnica ali banka pravilno zapisovala moj priimek. Ista figa celo pri slovenskih posojilnicah!!!

MNOGO pa je ljudi, ustanov, društev, podjetij, medijev, itd. v Avstriji, ki seveda obvladajo zapisovanje šumnikov. In vsak dan jih je več in tudi tozadevno znanje se hitro širi.

slovensko deutsch italiano english O b j e k t i S l i k e P e s m i Galerija FRAN Avtonomna delavnica Umetno strugarstvo A k t u a l n o K o n t a k t Impresum	Nekaj posebnih izkušenj in podatkov o nepravilnem zapisovanju mojega imena in priimka	Ob mojem rojstvu sta moja starša, Ivan in Helena, izjavila: "Franc naj bo", matičar je zapisal "Franz"; priimek Merkač pa je pravilno prepisal - svojčas so matičarji namreč ročno zapisovali podatke na rojstne liste. "Franza" nikdar nisem vzel na znanje; pojavljal se je le na nekaterih dokumentih. Strešica na č-ju pa je z leti skoraj popolnoma izginila iz uradnih dopisov. Na pragu novega tisočletja sem si mislil, "Franc, če ne boš posegal, boš na osmrtnici bral, da je na Koroškem bival Franz Merkac in pisal pesmi pod psevdonimom Franc Merkač". Ob svoji pedesetletnici bivanja sem zato po uradnem postopku "rodil" Franca z novim rojstnim listom. Tudi pri izdaji novega potnega lista ni bilo zatikanj s črkami. Prispeli smo v Evropo "Živeli vsi narodi ...". Dodatek: žal še ne vsi. Verjamem, da bo leto medkulturnega dialoga v tem oziru plodovito.
	Avstrija se pri zapisovanju imen in priimkov s šumniki nahaja v izrednem stanju	Dejstvo, da sta avstrijski zvezni kancler in njegov namestnik s strani ljudskih odvetnikov dobila decembra leta 2007 opozorilo na očitne in večplastne nepravilnosti pri zapisovanju imen in priimkov državljanov in državljank s šumniki kaže, da gre za še kako upravičeno emancipacijsko akcijo. Kaže pa tudi na to, kako težavno je odpravljanje jezikovne in kulturne nestrpnosti v državi. Izgovarjanje, da tozadevni popravki nekaj stanejo vodijo v prazno in le podkrepijo trdovratnost jezikovne nestrpnosti. Moja pritožba na ljudsko odvetništvo dobiva konstruktivne zagone, saj verjamem, da se bo Avstrija otresla svojega strukturnega nasilja, ki ga z nepravilnim zapisovanjem imen in priimkov neprestano izvaja in s svojim ravnanjem daje potuho vsem v državi, ki pravtako kršijo imensko pravo. Vsekakor sta avstrijski kancler in vicekancler najavila ustrezne postopke za pravilno zapisovanje šumnikov v državni upravi, kot mi sporoča meseca februarja 2008 ljudski odvetnik dr. Kostelka.
	Avstrijska gospodarska zbornica nobenega podjetja v Avstriji, ki ima v svojem nazivu črke č, š, ž, ne zapisuje pravilno	Ko sem leta 2000 prijavil podjetje sem postal tudi obvezni član avstrijske gospodarske zbornice. Vseskozi sem jih na razne načine opozarjal, da želim pravilen zapis podjetja v zborničnih seznamih in na spletu. Decembra 2005 sem dobil s strani zbornice pisno zagotovilo, da bodo v bodoče pravilno pisali moj priimek. Zelo sem jih pohvalil tudi v javnosti, pa so na to kaj kmalu pozabili in jih moram sedaj sproti opozarjati na njihovo zagotovilo. Moja pritožba na ljudsko odvetništvo bo tudi tukaj konstruktivno zalegla, saj je vodenje seznama obrtnikov v Avstriji zvezna zadeva.
	Kot urednik ORF zaradi šumnika v priimku izgubil delovno mesto (2006)	Intendantka ORF ga. Lindner je septembra 2006 predčasno enostransko razrešila delovno razmerje z menoj kot delno zaposlenim urednikom pri slovenskem sporedu avstrijske radiotelevizije v Celovcu. Vzrok je bila moja nepopustljiva zahteva, da naj delodajalec, torej avstrijska radiotelevizija ORF, pravilno zapisuje priimek na službenih dokumentih kot na primer na službeni izkaznici, delovnih urnikih in listu o plači. Celo manjšinski mediji in manjšinska politična društva so ta škandal zmolčali, saj je za to polomijo bilo sodgovorno prav vodstvo slovenskega uredništva(!) ki je očitno računalo s tem, da bom umaknil zahtevo in se prilagodil tozadevni desetletja trajajoči protizakoniti praksi ORF. Na delovni pogodbi je maja 2006 deželni direktor ORF g. Mitsche na moje opozorilo še lastnoročno popravil zapis mojega priimka, (sicer službe sploh ne bi nastopil) pozneje pa valil odgovornost na generalno direkcijo na Dunaju. Ko sem odklonil prevzem službene izkaznice z napačnim zapisom mojega priimka se je zadeva začela šele prav zatikati, pa čeprav sem jim sugeriral, da akceptiram tudi ročno popravljene dokumente. Od ORF pričakujem, da bo preklical odpoved in popravil škodo.
	Celovška univerza zaradi preziranja šumnika v priimku ni mogla realizirati povabljenega predavanja	Neverjetna zgodba je spletena v zvezi z zapisovanjem šumnikov v imenih in priimkih okrog študijskega dekanata celovške univerze (2003-2005). Rad sem se odzval vabilu psihološkega inštituta na celovški univerzi in se dogovoril za semestrsko predavanje Oblikovanje predsodkov in fenomenologija jezikovnega vedenja koroških Slovencev. Potem, ko je bilo vse pripravljeno in dogovorjeno, med drugim tudi, da bo predavanje ponujeno tako v nemškem kot tudi slovenskem jeziku in je tekla razprava tudi o zapisovanju šumnikov kot strukturnemu problemu avstrijske družbe, mi je študijski dekanat poslal delovno pogodbo z napačno zapisanim priimkom in ukinil jezikovni različici predavanja. Take pogodbe nisem mogel podpisati, saj bi s tem privolil, da univerza brez nadaljnega lahko popači moje ime. Predlagal sem leto premisleka z opozorilom, da se na najvišji izobraževalni ustanovi v deželi z inštitutom za informatiko in inštitutom za slavistiko in sodelovanjem z univerzami v Sloveniji pač ne more dogajati, da ne bi znali pravilno zapisovati imen predavateljev. Po letu dni, ko so se na sekretariatu inštituta za psihologijo že naučili krotiti računalnike, da so jim pisali šumnike in smo se dogovorili za ponovni štart predavanja je prispela nova delovna pogodba celovškega študijskega rektorata, na kateri so se svetile ročno napisane strešice na mojem priimku. Zdaj pa bo, sem si rekel. Skoraj pa nisem mogel verjeti očem, ko sem obračal nadaljne liste in se je to "svetlikanje" iznenada ustavilo, se zagreblo v odsotnost ... Študijski rektorat celovške univerze se pri drugem zaletu niti toliko ni potrudil, da bi vsaj ročno popravil moj priimek na vseh listih, ki mi jih je poslal za podpis. Da je skopnel honorar za isto semestrsko predavanje v teku enega leta za celih 33% je pa tudi čuden fenomen. Tako seveda ne gre!
	Socialno zavarovanje zame ročno popravlja šumnike	Socialno zavarovanje za obrtnike seveda poleg številke lepo vodi evidenco svojih zavarovanih članov z imeni in priimki. Seveda, boste rekli že vešči avstrijske prakse, se jim zatika pri šumnikih. Leta 2005 pa smo se dogovorili (bil sem vztrajen) za nekoliko neobičajno konstruktivno razrešitev. Dokler ne bodo zmogli računalniškega zapisa šumnikov, mi bodo pošiljali ročno popravljene kontne izpise. Do danes držijo besedo in to izkazano spoštovanje jim je v čast. Tudi e-kartico so na prvi strani uspeli po določenih zapletih izstaviti s šumniki. V ozadju pa še nimajo učinkovite računalniške opreme, ki jim bi dovoljevala zapis in iztis posebnih znakov kot so diakritični znaki. Verjamem, da se trudijo.
	Banke in zavarovalnice v Avstriji ne poznajo šumnikov	Ni mi še uspelo, da bi neka zavarovalnica ali banka pravilno zapisovala moj priimek. Ista figa celo pri slovenskih posojilnicah!!!
	Mnogim pa so šumniki znani	MNOGO pa je ljudi, ustanov, društev, podjetij, medijev, itd. v Avstriji, ki seveda obvladajo zapisovanje šumnikov. In vsak dan jih je več in tudi tozadevno znanje se hitro širi.